Embrionalni �as se za�ne z implantacijo, ko se oplojeno jajce prilega v materni�no oblogo in se nadaljuje skozi prve osem tednov nose�nosti. To je, ko pride do hitrih sprememb pri prenatalnem razvoju. V tem kratkem �asu se za�nejo razvijati vsi glavni organi in telesne strukture. Otrok je tudi v tem �asu izredno ob�utljiv in splavitve so najpogostej�e v prvih 13 tednih, �e je nose�nost, pravi Mart of Dimes. Prenatalne obiske se morajo za�eti takoj, ko �enska ugotovi, da je nose�a, da se zagotovi, da se zarodek normalno razvija.
Implantacija
Zgodaj se zarodek spremeni iz proste plavajo�e kroglice celic v zarodek, ki je povezan z materinim krvnim obtokom. Jajc prispe v maternico sedem do devet dni po oploditvi. To se implantira v maternico in od takrat naprej se imenuje zarodek. Po implantaciji je zarodek povezan z materinim krvnim obtokom in lahko prejema hrano in toksine, kot je nikotin skozi to.
Razvoj zdravila Placenta
Ker je sprejemanje hrane klju�nega pomena za zarodek, se razvijajo strukture, ki jih zagotavljajo. Vklju�ujejo placento, rumeno vre�ko in popkovni�no vrvico. Posteljica pomaga hraniti zarodek, odvzeti odpadke zarodka in zagotavlja imunsko podporo za otroka v razvoju. Pomembno je, da zarodek razvije lasten krvni obtok, ki je lo�en od materinega krvnega obtoka. Tanka membrana tvori med krvjo zarodka in materino kri. Majhna protitelesa so prevelika za prehod skozi to membrano in tako imunski sistem matere ne more napadati zarodka.
Razvojni organi
V prvem mesecu nose�nosti se pojavlja embrionalni disk. Vsi deli telesa so sestavljeni iz te preproste strukture. Sestavljen je iz treh plasti celic. Ektoderm bo postal �iv�ni sistem in ko�a. Mesoderm bo oblikoval okostje, mi�ice, cirkulacijski sistem in notranje organe. Endoderm bo tvoril plju�a, prebavni sistem, se�nice in �leze.
V 3. tednu nose�nosti se za�nejo mo�gani. Prvi mesec nose�nosti je �as hitrega razvoja �iv�nega sistema. Na tej stopnji nose�nosti se oblikuje ve� kot 250.000 nevronov na minuto. Srce tudi v tem mesecu za�ne �rpati kri.
V drugem mesecu se ti pomembnej�i organi postanejo bolj lo�eni. Na primer, srce razvija lo�ene komore.
Spremembe v polo�aju zarodka
V prvem mesecu nose�nosti je zarodek zakrivljen in pribli�no �etrtino dolga. Izgleda bolj kot �rva kot �love�ki otrok. Do konca drugega meseca nose�nosti se dele�i telesa zarodka znatno spremenijo in zarodek postane bolj pokon�en. V tem �asu zarodek hitro raste, tako da je konec drugega meseca dolg dol�ina.
Teratogeni
Period zarodka je najbolj nevaren, ko gre za teratogene ali okoljske dejavnike, ki lahko po�kodujejo zarodek. Od trenutka, ko se zarodek implantira in se povezuje z mati�nim krvnim tokom, postane ob�utljiv na teratogene.
�koda, ki jo povzro�ijo nekateri teratogeni, je odvisna od �tevilnih dejavnikov. Ve�ji je odmerek, bolj resna je �koda. Pomemben je tudi �as izpostavljenosti. Predhodna izpostavljenost teratogenom je bolj �kodljiva, obi�ajno. Tako v izpostavljenem obdobju izpostavljenost obi�ajno povzro�i spontani splav. Zarodek je tako ranljiv, ker se razvijajo vsi pomembnej�i organi. Isti teratogen lahko povzro�i razli�ne vrste po�kodb med razli�nimi �asi nose�nosti, odvisno od tega, kateri organi razvijajo, ko je izpostavljen zarodek. Prav tako ima vlogo dedi��ine, saj so nekateri zarodki bolj ob�utljivi na teratogene zaradi genetskih razlogov. Poleg tega je u�inek teratogenov veliko ve�ji, �e se poleg okoljskih toksinov otrok bori z drugimi negativnimi vplivi, kot so slaba prehrana ali pomanjkanje zdravstvene oskrbe.
