Adrenalin ali epinefrin je stresni hormon, izločen iz nadledvičnih žlez na ledvicah. Ima pomembno vlogo pri pripravi telesa za reakcijo boj ali let v nevarnih okoljih. Adrenalin hitenja je nenadno povečanje izločanja adrenalina iz nadledvičnih žlez. To se zgodi, ko možgani komunicirajo z žlezami, da bo potreben boj ali letenje. Vzrok adrenalinskih hitenja ne sme biti dejanska fizična grožnja, temveč lahko tudi zamišljena grožnja, naporna vadba, srčno popuščanje, kronični stres, tesnoba ali motnja možganov ali nadledvičnih žlez.
Adrenalinska mrzlica
Ko opazite nekaj, kar je grozljivo ali vznemirljivo, hipotalamus v možganih signalizira nadledvične žleze, da je čas za proizvodnjo adrenalina in drugih stresnih hormonov. Nadledvične žleze proizvajajo adrenalin s preoblikovanjem aminokislinskega tirozina v dopamin. Oksigenacija dopamina daje noradrenalin, ki se potem pretvori v adrenalin. Adrenalin se veže na receptorje na srcu, arterijah, trebušni slinavki, jetrih, mišicah in maščobnih tkivih. Z vezavo na receptorje na srcu in arterijah adrenalin poveča srčni utrip in dihanje ter z vezavo na receptorje na trebušni slinavki, jetrih, mišicah in maščobnem tkivu, zavira nastajanje insulina in spodbuja sintezo sladkorja in maščob, kar je telo lahko uporablja kot gorivo v razmerah v boju ali letenju.
Škodljivi učinki
Adrenalin hitenja lahko škodljivo vpliva na zdravje. Pri ljudeh s srčnimi boleznimi lahko povzroči slabitev srčne mišice, srčnega popuščanja ali srčnega napada. Lahko vpliva tudi na možgane na negativne načine. Stalno povečane ravni stresnih hormonov lahko vodijo do krčenja hipokampusa, glavnega spomina centra možganov, glede na raziskovalno skupino v januarju 2008 izdajo PNAS. Stresni hormon spodbuja proizvodnjo IL-1 beta, citokina ali signalizacijsko molekulo, ki ustvarja vnetje v hipokampusu in preprečuje nastanek novih nevronov. IL-1 beta se tudi veže na mesta v hipotalamu, hipofizi in hipokampusu, so ugotovili raziskovalci.
Ugodni učinki
Medtem ko hiperaktivnost v nadledvični žlezi lahko škodljivo vpliva na zdravje, lahko rahlo zvišana raven stresnih hormonov pozitivno vpliva na vsebnost krvi v leptinu, beljakovini, ki se proizvaja v belem maščobnem tkivu telesa in pospešuje rast rakavih celic, glede na raziskovalno skupino v julijski izdaji celice. Medtem ko je vsebnost krvi v leptinu običajno neposredno sorazmerna količini maščobnega tkiva v telesu, imajo lahko stresni hormoni pri uravnavanju količine leptina, ki ga proizvajajo maščobne celice. Razmere, ki jih proizvajajo, bodo počasnejše rakave celice rastejo, pravijo raziskovalci.
Stresni hormoni in pomnilnik
Medtem ko nadledvične žleze predstavljajo pomembno mesto za sintezo adrenalina, adrenergični nevroni v možganskem steblu prav tako proizvajajo adrenalin. Ti nevroni vsebujejo encim PNMT, ki je potreben za pretvorbo noradrenalina v adrenalin v žleze ali nevron. Stresne situacije pospešujejo aktivnost adrenergičnih in noradrenergičnih nevronov. To lahko ima globok, negativen učinek na spomin, po podatkih raziskovalne skupine v Journal of Neuroscience iz oktobra 2008. Ko stresne kemikalije delujejo kot nevrotransmitorji, vplivajo na shranjevanje spominov z aktiviranjem amigdale, centra možganov, vključenih v obdelavo in shranjevanje negativnih čustev. Običajno se ljudje bolje spominjajo stvari, če jih večkrat ponovite v mislih, vendar pa lahko nevroni ustvarjajo dolgotrajno omrežje en sam čustveno pomemben dogodek.
Zdravljenje
Prehodne adrenalinske rusje, ki se pojavijo zaradi naravnih razlogov, ne zahtevajo zdravljenja. Če kronični stres, anksioznost ali panična motnja povzroči prekomerno izločanje adrenalina, lahko zdravila proti anksioznosti, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, ublažijo simptome, tako da blokirajo sprožilec. Beta-blokatorji, ki se vežejo na receptorje na srcu, se pogosto uporabljajo za preprečevanje srčnega srca, da ne preseže čezmernega izločanja stresnih hormonov. Po poročilu, objavljenem v izdaji Nature Medicine iz februarja 2007, je še ena preiskava za srčne bolnike, ki še vedno preiskuje, blokiranje nadledvične žleze GRK2, encima, ki uravnava izločanje adrenalina.
